top of page

dobrodošli

Človekov nemir. Moj notranji jaz. Hrepenenje. Ljubezen. Sovraštvo. Žalost. Beg in pozaba. Ujeto sonce. Veter v laseh. Nalezljivost nasmeha. Ples snežink. Nasmeh sreče. Samota.

Navidez nesmiselno nametani samostalniki, ki pa v svoji biti povezujejo rdečo nit ustvarjalne moči in ustvarjalnih hotenj članov Celjskega literarnega društva.

Ustvarjamo zase, ustvarjamo zate, ustvarjamo za trenutke, dneve in leta, ki jih živimo in jim dajemo svoj pečat.

Želim vam, da se vam pero vašega ustvarjanja ne bi nikdar posušilo in da bi besede vedno našle pravo pot.

In tu smo še tisti, ki vlečemo niti od vaših besed do tistih ljudi, ki se nam pridružujejo na naših srečanjih, na naših kulturnicah in literarnih večerih.

Naj dodam še povabilo za vse ljudi, ki se vas besede včasih dotaknejo. Bodite naši gostje, da bo ta dotik lepši in bogatejši.

 

Ivan Janez Domitrovič, predsednik

Napovednik

Napoved prihajajočih dogodkov!

Kdo smo?

Naši člani se predstavijo ...

RAZPISI

Zanimivi literarni razpisi

BLAŽ ŠAFARIČ 2. V FINALU PROZNIH MNOGOBOJEV

3. MAREC 2014 OB 18.00

Sporočamo, da je naš član Blaž Šafarič na letošnji Fabuli, na zaključnem večeru Proznih mnogobojev, ki je bil 3. 3. 2014 v Ljubljani, v velikem finalu zasedel drugo mesto. Bravo Blaž, čestitamo!

VEČER POEZIJE IN JAZZA V HOTELU EVROPA

7. FEBRUAR

NOVA CELJSKA KULTURNICA

Celjski literati smo v sodelovanju z JSKD OI Celje in Hotelom Evropa v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili recital, ki smo ga naslovili Večer poezije in jazza.

V kavarni Hotela Evropa se je predstavilo 10 članov CLD, njihov nastop pa sta popestrila Peter Firšt na trobenti in Filip Brezovšek na klavirju.

NE PREZRITE: OBISKAL NAS JE REVIZOR!

28. APRIL 2014

Literarni natečaj za najizvirnejšo časopisno novico.

 

 

Please reload

  • Gmail_Icon.png
  • Wix Facebook page
  • Wix Google+ page

Rok  Komel   

 

KOBRA

 

Po zlizani plošči priteče pes teman.

Njegove pol zvedave, pol plašne oči neumno bolščijo.

Škarje jutra so razpotegnile svoje krake.

Čemu miruješ, tempelj?

Čemu razpada tvoja silhueta?

Kadilo šepeta

v barve našemljenemu možicu,

ki izklesan na oltarju zasoplo miruje.

 

Kovanec prinaša srečo.

Slon ga vsrka z rilcem,

poda svojemu lastniku

in na rahlo udari vernika po betici.

 

Po skalovju se priplazi kobra.

bottom of page